Ločljivost, resolucija

Ste kdaj fotografijo, ki ste jo prenesli z interneta (seveda se razumemo, da je to nelegalno prenešena fotografija, kar je kraja avtorske lastnine in tega nikakor ne počnemo) natisnili na papir in ugotovili, da je rezultat popolnoma drugačen, kot ste pričakovali? Natisnjena fotografija je bila velika kot poštna znamka ali pa je bila natisnjena v ustrezni velikosti, vendar neostra in kockasta. Krivec za to je ločljivost.

Pravzaprav je krivično reči krivec. Ločljivost ni nekaj, kar obstaja zgolj zato, da bi nam namenoma grenila življenje. Težava je preprosto ta, da ima veliko fotografij na spletnih straneh prenizko točkovno velikost za kvalitetno tiskano reprodukcijo. Kaj to pomeni? V analognem oz. fizičnem okolju velikost fotografije podamo v dolžinski merski enoti, npr. 13 x 9 cm. V digitalnem oz. računalniškem okolju pa njeno velikost podamo v točkah oz. pikslih. Točka oz. piksel je najmanjša enota (osnovni sestavni del) katerekoli bitne grafike. Bitne grafike so lahko fotografije, slike, risbe, logotipi,… ki so shranjeni v računalniški obliki in so sestavljene iz posameznih pikslov.

Natisnjena fotografija je bila velika kot poštna znamka ali pa je bila natisnjena v ustrezni velikosti, vendar neostra in kockasta.

Namesto z matematičnimi enačbami, bomo vpliv ločljivosti na kvaliteto fotografije poizkusili prikazati na primeru. V digitalnem okolju, ima fotografija, ki meri 5 x 5 pikslov (5 pikslov po širini in 5 pikslov po višini), skupaj 25 pikslov. Fotografija, ki ima 25 x 25 pikslov, ima skupaj 625 pikslov, tista s 500 x 500 piksli pa ima skupaj 250.000 pikslov. Gre torej za preprosto množenje. Za preprostejše razumevanje naj velja, da več pikslov pomeni boljšo, bolj ostro fotografijo.

Ločljivost, resolucija

Praktični primer

Bodimo bolj praktični in fotografijo, na kateri je ujeta rezina pomaranče tik ob padcu v vodo, natisnimo na papir. Zgolj za boljšo predstavo, bomo fotografijo pomaranče, iz originalne velikosti 2592 x 2592 pikslov, na računalniku (to lahko naredimo s katerim izmed številnih programov za obdelavo slik) nastavili oz. pomanjšali na velikost 5 x 5 pikslov. To fotografijo bomo sedaj natisnili na papir in sicer v velikosti 10 x 10 cm (sedaj prehajamo iz digitalnega v analogno oz. fizično okolje). Kakšen je rezultat na papirju? Na papirju vidimo zgolj 25 kvadratkov, razporejenih v 5 stolpcev, v vsakem stolpcu je 5 kvadratkov, vsak kvadrat je velik 2 x 2 cm. Vsak kvadrat na papirju, predstavlja en piksel (slika spodaj).

Ločljivost, resolucija 5x5 pikslov

Ponovimo tiskanje, tokrat s fotografijo, ki ima 25 x 25 pikslov. Tudi to bomo natisnili v velikosti 10 x 10 cm. Kakšen je rezultat sedaj? Natisnili smo 625 kvadratkov, razporejenih v 25 stolpcev, v vsakem stolpcu je 25 kvadratov, vsak kvadrat je velik 0,4 x 0,4 cm. Vsak kvadrat na papirju, predstavlja en piksel (slika spodaj).

Ločljivost, resolucija 25x25 pikslov

Razlika je precejšnja. V drugem primeru, je velikost kvadrata neprimerno manjša. Z manjšim kvadratom oz. pikslom lahko natisnemo slike z več detajli. Podobnost lahko preslikamo na uporabo debelejšega in tanjšega pisala, pri čemer lahko s tanjšim pisalom pišemo manjše črke, med tem ko z debelejšim pisalom manjše črke težko napišemo oz. so le te neberljive. Več pikslov torej pomeni več detajlov, bolj ostro in bolj jasno sliko. Ponovimo tiskanje še s fotografijo velikosti 500 x 500 pikslov (slika spodaj).

Ločljivost, resolucija 500x500 pikslov

Kaj je DPI in kaj PPI?

Seveda je zapisovanje ločljivosti zaradi lažje in jasne komunikacije poenoteno in standardizirano in sicer jo v tisku izražamo v enoti ppi (v digitalnem okolju – računalnik) ali dpi (v analognem okolju – natisnjeno na papir). Čeprav pogosto ppi in dpi enačimo in obe vrednosti nakazujeta ločljivost, pa ne gre za popolnoma enaka atributa. Napačno uporabo teh terminov v svojih programih uporabljajo tudi Adobe, Apple, Microsoft, Corel,… zato smo uporabniki nekako poenotili atributa ppi in dpi. Kakorkoli, za lažje razumevanje se bomo omejili zgolj na ppi.

PPI je kratica za »pixels per inch« in v prevodu pomeni »pik na inčo«. Pixel pa pomeni »picture element«, kar je najmanjši in osnovni gradnik slike v digitalnem okolju. Inča je ameriška in angleška dolžinska merska enota. Nenazadnje bi lahko število pik na inč spremenili v število pik na cm (1 inča = 2,54 cm), a v tiskarstvu se za označevanje ločljivosti uporablja enota inča.

Seveda je zapisovanje ločljivosti zaradi lažje in jasne komunikacije poenoteno in standardizirano in sicer jo v tisku izražamo v enoti ppi oz. dpi.

Osvežimo si spomnim s primerom tiska slike 5 x 5 pikslov in 25 x 25 pikslov, velikosti 10 x 10 cm. V prvem primeru so bili piksli veliki 2 x 2 cm, v drugem pa 0,4 x 0,4 cm. Takoj je jasno, da lahko na enoto mere »zložimo« več manjših pikslov, kot pa velikih. Po izračunih, s katerimi se tokrat ne bomo obremenjevali, dobimo na  dolžino ene inče približno 1,3 dolžine pixla velikosti 2 x 2 cm in približno 6,35 dolžin pixla velikosti 0,4 cm. To pomeni, da je bila slika s točkovno velikostjo 5 x 5 pixlov in fizično velikostjo 10 x 10 cm natisnjena v ločljivosti 1,3 ppi, slika s točkovno velikostjo 25 x 25 pixlov in fizično velikostjo 10 x 10 cm pa v ločljivosti 6,35 ppi.

Ločljivost, resolucija

Ali ne moremo slike 5 x 5 pikslov pomanjšati in tako povečati končno ločljivost?

Seveda lahko, vendar s tem zmanjšamo fizično velikost slike. Če jo pomanjšamo na 5 x 5 cm (torej na 50 %), se velikost piksla res pomanjša na 1 x 1 cm, kar pomeni večjo ločljivost, v tem primeru 2,6 ppi. A slika je sedaj fizično manjša.

Za lažjo predstavo dejanskih ločljivosti, je spodaj zapisanih nekaj priporočil, ki jih v praksi uporabljamo pri nas:

  • mega format – mega grafike na stolpnicah – 10-50 ppi
  • večji formati – jumbo plakati, roto panoji, platna,… – 50-70 ppi
  • srednje velik format – table, večji plakati, transparenti, talna grafika, grafike tovornih vozil,… – 70-100 ppi
  • manjši format – plakati, posterji, citylight plakati, grafike na vozilih, manjše table,… – 100-250 ppi
  • mali format – nalepke, letaki, vizitke, katalogi,… – 250-300 ppi

Iz seznama je razvidno, da večje grafike, ki jih navadno opazujemo z večje razdalje, zahtevajo nižjo ločljivost kot tiste, ki jih gledamo bližje. Razlog je preprost, kajti objekte, ki so od nas bolj oddaljeni vidimo manjše. Osnovni gradnik slike ali pika je tako lahko večja, saj bomo piko od daleč videli precej manjšo. Več malih pik združenih v celoto pa vidimo kot sliko.

Za preprostejše razumevanje naj velja, da več pikslov pomeni boljšo, bolj ostro fotografijo.

Ločljivost, resolucija

Čeprav bi lahko mega formate tiskali na večji resoluciji, pa za to ni nobene potrebe, saj tako povečujemo velikost grafičnih datotek, s tem pa se daljša čas rač. obdelave, saj so take grafične datoteke podatkovno bolj obsežne. Več pikslov pomeni več podatkov, ki jih mora računalnik obdelati.

Nenazadnje tudi materiali za mega formate, na katere tiskamo, ne »prenesejo« tako velike ločljivosti. Ampak to je že tema za katero izmed naslednjih objav.